| | | Visokošolski zavodi podpirajo dokument
Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene
nege
|
|
|
Ljubljana, 9.
oktober 2019 – Vodstva visokošolskih zavodov s
področja zdravstvenih ved – Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani,
Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Fakultete za vede o
zdravju Univerze na Primorskem, Fakultete za zdravstvo Angele Boškin na
Jesenicah, Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu,
Fakultete za zdravstvene in socialne vede v Slovenj Gradcu, Visoke
zdravstvene šole v Celju ter Alme Mater Europaea – ECM – soglasno
podpirajo dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti
zdravstvene nege, ki je skladen z izobraževalnim sistemom na področju
zdravstvene nege v Sloveniji. Podpirajo aktivnosti nacionalnega,
reprezentativnega strokovnega združenja Zbornice zdravstvene in babiške
nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze) za odpravo
zatečenega stanja in ureditev razmer na področju zdravstvene nege glede
na poklicne kompetence izvajalcev zdravstvene nege.
|
|
|
V Sloveniji deluje osem
visokošolskih zavodov, ki izvajajo javno veljavni študijski program
prve stopnje Zdravstvena nega, skladen z evropsko direktivo 2005/36 EU,
dopolnjen z direktivo 2013/55/EU in smernicami Evropske federacije
združenj medicinskih sester (EFN).
|
|
|
V
zadnjem obdobju vodstva visokošolskih zavodov z zaskrbljenostjo
spremljajo dogajanje v dejavnosti zdravstvene nege ob uveljavljanju 38.
člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni
dejavnosti (ZZDej-K). Zakon po več desetletjih prizadevanj Zbornice –
Zveze (od leta 1992) ureja zatečeno stanje na področju zdravstvene
nege, ki bi ga bilo treba rešiti že zdavnaj. Visokošolski zavodi
soglasno podpirajo Zbornico – Zvezo pri ureditvi področja, ki bo
dolgoročno pozitivno vplivala na zdravstveni in socialni sistem ter na
zagotavljanje varnosti vsem državljanom, ne le Slovenije, temveč
Evropske unije.
|
|
|
Grob
poseg zdravniških organizacij v avtonomijo stroke zdravstvene nege
Visokošolski zavodi so še posebej zaskrbljeni
nad odzivom zdravniških organizacij, ki grobo posegajo v avtonomijo
zdravstvene nege. Zdravstvena nega je samostojno strokovno področje, ki
ga vodi diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, ki za
svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno
odgovornost v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti.
|
|
|
Obenem
visokošolski zavodi zavračajo očitek o izobraževanju, ki ni usmerjeno k
pacientu. Vsak študent med študijem opravi najmanj 2300 ur kliničnega
usposabljanja ob pacientu/uporabniku.Visokošolski zavodi odgovorno pristopajo k
izobraževanju medicinskih sester/zdravstvenikov*.Diplomanti
so opolnomočeni s sodobnimi znanji, da lahko pacientom/uporabnikom
nudijo kakovostno, varno in holistično obravnavo.Na tem mestu
visokošolski zavodi opozarjajo, da so diplomanti, ko zaključijo študij,
usposobljeni za splošno zdravstveno nego. Med študijem spoznajo
različna strokovna področja, vendar se ne specializirajo za specialno
področje zdravstvene nege, zato visokošolski zavodi podpirajo, da se
tudi na področju zdravstvene nege uvedejo klinične specializacije za
posamezna področja zdravstvene nege, kot je to urejeno v nekaterih
razvitih evropskih državah. Podpirajo Zbornico – Zvezo, da pridobi
javno pooblastilo za izvajanje kliničnih specializacij in slednje
kakovostno izvaja v sodelovanju z visokošolskimi zavodi in kliničnimi
okolji.
|
|
|
Dokument
Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene
nege, ki ga je pripravila ekspertna skupina strokovnjakov s področja
zdravstvene nege, je skladen z razmejitvijo izobraževalnih vsebin glede
na srednješolski in visokošolski strokovni študijski program
zdravstvene nege. Z dokumentom je soglašal najvišji posvetovalni organ
ministra za zdravje, Zdravstveni svet, ki je sestavljen pretežno iz
strokovnjakov s področja medicinskih ved. Zato visokošolski zavodi
odločno nasprotujejo predlogu, da bi se posegalo v obstoječi dokument.
|
|
|
Poklic medicinske sestre
predpisan z EU-direktivo
Poklic medicinske sestre je reguliran, kar
pomeni, da je, enako kot poklic zdravnika, predpisan z EU-direktivo.
Visokošolske zavode preseneča izjava Koordinacije zdravniških organizacij
z dne 4. 10. 2019, v kateri zahtevajo sodelovanje pri določanju
kompetenc v zdravstveni negi. Kompetence medicinskih sester so določene
skladno z EU-direktivo. Študijski programi, ki jih izvajajo
visokošolski zavodi, so akreditirani pri Nacionalni agenciji Republike
Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki v akreditacijskem
postopku poda soglasje h kompetencam, ki jih pridobijo diplomanti po
uspešno zaključenem izobraževanju glede na stopnjo študija.
|
|
|
Visokošolski zavodi nasprotujejo predlogu
Koordinacije zdravniških organizacij po uvajanju poklica zdravniški
pomočnik, saj se mora zdravstvena nega v Sloveniji razvijati skladno z
matriko EFN (http://www.efnweb.be/wp-content/uploads/EFN-Workforce-Matrix-3-1-Executive-Summary-May-2017.pdf).
Avtorji najnovejšega preglednega znanstvenega članka (Twigg, et al.,
2019 – DOI: https://doi.org/10.1111/jan.14194)
v ugledni mednarodni reviji Journal of Advanced Nursing ugotavljajo, da
večje število diplomiranih medicinskih sester (RN) pomeni boljše izide
zdravljenja za paciente. Visokošolski zavodi niso proti ukinitvi
poklica tehnik zdravstvene nege, ki je član tima zdravstvene nege in
sodeluje z medicinsko sestro pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege.
Želijo, da se pripravijo kadrovski normativi v zdravstvenih in
socialnih zavodih glede na zahtevnost obravnave pacientov. V prihodnje
si bodo visokošolski zavodi prizadevali, da slovenski zdravstveni
sistem ter zdravništvo ob ustrezno urejeni zakonodaji prepoznata
ustrezno umestitev magistric/magistrov zdravstvene nege z naprednimi
znanji (Advanced Nurse Practitioner) v zdravstveni sistem.
|
|
|
Podpora
visokošolskih zavodov prizadevanjem Ministrstva za zdravje
Visokošolski zavodi podpirajo prizadevanja
Ministrstva za zdravje za odpravo anomalij v zdravstvenem sistemu. Kljub
nekaterim nasprotovanjem v strokovnih vrstah se v akademskih krogih
zavzemajo za vzpostavitev zdravstvenega sistema, ki bo omogočal
kakovostno, varno in holistično obravnavo pacientov. Visokošolski
zavodi so pripravljeni sodelovati pri reševanju nastale problematike in
so odprti za konstruktiven dialog z vsemi deležniki.
|
|
|
*Termin medicinska
sestra/zdravstvenik se v tem dokumentu uporablja za diplomirano
medicinsko sestro/diplomiranega zdravstvenika. V EU-prostoru se
uporablja termin Registred Nurse (RN). Medicinska sestra/zdravstvenik
je oseba, ki ima najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo s področja
zdravstvene nege, skladno z EU-direktivo (prva bolonjska stopnja).
|
|
|
|
Za Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani:
doc. dr. Andej Starc, dekan
Za Fakulteto za zdravstvene vede
Univerze v Mariboru:
prof. Dr (Združeno
kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar, dekanica
Za Fakulteto za vede o zdravju Univerze
na Primorskem:
prof. dr. Nejc Šarabon,
dekan
Za Fakulteto za zdravstvo Angele
Boškin, Jesenice:
viš. pred. Sanela Pivač,
v. d. dekanje
Za Fakulteto za zdravstvene vede
Univerze v Novem mestu:
doc. dr. Nevenka Kregar
Velikonja, dekanica
Za Fakulteto za zdravstvene in
socialne vede, Slovenj Gradec:
prof. Dr (Republika
Finska) Danica Železnik, dekanica
Za Visoko zdravstveno šolo v Celju:
izr. prof. dr. Gorazd
Voga, dekan
Za Almo Mater Europaea – ECM:
prof. dr. Ludvik Toplak,
predsednik
|
|
|
|
V vednost: - Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije - mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije - Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije - Aleš Šabeder, minister, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije - dr. Jernej Pikalo, minister, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in
šport Republike Slovenije - dr. Franc Trček, predsednik Odbora za zdravstvo, Državni zbor
Republike Slovenije - mag. Peter Požun, državni svetnik za področje zdravstva, Državni svet
Republike Slovenije - Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze - red. prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica, članica
upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester – ICN - doc. dr. Andreja Kvas, predsednica Razširjenega strokovnega kolegija
za zdravstveno in babiško nego pri Ministrstvu za zdravje RS - dr. Zdenka Čebašek-Travnik, predsednica Koordinacije zdravniških
organizacij
|
|
|
|
|
|