| SI | EN

Rezultati


Raziskovalci:

viš. pred. dr. Roman Parežnik (VZŠCE), prof. dr. Andre Fringer /St. Gallen, Švica), viš. pred. mag. Darja Plank (VZŠCE), Vesna Papuga (SBC), doc. dr. Miha Kaučič (VZŠCE)

 

Izhodišča:

Paliativna oskrba je pomemben del oskrbe neozdravljivo bolnih. Pomanjkanje znanja o paliativni oskrbi je ena najpogostejših ovir razvoju kakovostne paliativne oskrbe. Zato je izobraževanje s tega področja predpogoj za razvoj celostne paliativne oskrbe. Razvita so validirana orodja za oceno znanja, samooceno prakse in samooceno težav na področju paliativne oskrbe pri neozdravljivo bolnih. Navedena orodja še niso bila prevedena v slovenski jezik in prilagojena za slovensko okolje.

 

Namen:

Proučiti vpliv izpopolnjevalnega programa paliativne oskrbe na znanje, prakso in težave na področju paliativne oskrbe pri zdravstvenih delavcih Splošne bolnišnice Celje.

 

Raziskovalni vzorec:

Raziskovalni vzorec je bil neslučajen  in priložnosten. Sodelovali so zdravstveni delavci (zdravniki in medicinske sestre) Splošne bolnišnice Celje, ki so se na podlagi lastnega interesa odločili za izpopolnjevanje iz paliativne oskrbe.

 

Metode:

Izvedli smo prospektivno nerandomizirano intervencijsko raziskavo. Izhodiščno stanje smo pri vseh anketirancih ocenili z uporabo slovenskega prevoda validiranih vprašalnikov o  znanju, samoporočani praksi in težavah v paliativni oskrbi. Zatem smo izvedli dveurni izpopolnjevalni program iz paliativne oskrbe pri pri vseh sodelujočih. Dva tedna po izpopolnjevalnem programu smo izvedli ponovno anketiranje pri vseh anketirancih.

Pred izvedbo raziskave smo pridobili pozitivno mnenje etične komisije Splošne bolnišnice Celje.

 

Rezultati:

Za oceno znanja iz paliativne oskrbe smo izbrali: The palliative care knowledge test, za oceno samoporočane prakse paliativne oskrbe: The palliative care self-reported practices scale in za oceno težav v paliativni oskrbi: Palliative care difficulties scale. Izvedli smo postopek validiranega prevoda navedenih vprašalnikov in ustreznost prevodov potrdili s pilotno raziskavo.

 

Pred izobraževanjem smo anketirali 103 zdravstvene delavce (53 zdravnikov in 50 medicinskih sester), po izobraževanju pa je pri anketiranju sodelovalo 42 zdravstvenih delavcev.

 

Povprečni rezultat testa znanja pred izobraževanjem je bil dober (67 ± 16%) in značilno večji pri zdravnikih kot pri medicinskih sestrah. Rezultat je bil večji pri mlajših, manj časa zaposlenih in tistih z več stika z bolniki v paliativni oskrbi. Večji je bil tudi pri tistih, ki so se že izpopolnjevali na področju paliativne oskrbe. Po izobraževanju je bil povprečni rezultat testa znanja večji za 5 ± 12 %.

 

Glede samoporočane prakse pred izobraževanjem ni bilo razlik med poklicnimi skupinami. Po izobraževanju se praksa ni značilno spremenila. Statistično značilnemu povečanju se je približala edino praksa oskrbe v fazi umiranja (p=0,08).

 

Pred izobraževanjem so o več težavah poročale medicinske sestre v primerjavi z zdravniki. Po izobraževanju se je poročanje o težavah zmanjšalo edino na področju lajšanja simptomov.

 

Obstaja šibka negativna vendar statistično značilna korelacija med prakso po izobraževanju in težavami po izobraževanju ter med izkušenostjo in težavami v paliativni oskrbi.

 

Zaključki

Za slovenski prostor smo adaptirali orodja za oceno znanja, prakse in težav v paliativni oskrbi. Izhodiščno smo ugotovili dobro povprečno znanje iz paliativne oskrbe, ki se je po dvournem izobraževanju še povečalo. Praksa paliativne oskrbe se po izobraževanju ni pomembno spremenila (nakazuje se edino izboljšanje prakse v fazi umiranja) prišlo pa je do poročanja manj težav na področju lajšanja simptomov. Za pomembno spremembo prakse in manj težav na področju paliativne oskrbe bodo potrebna dodatna izobraževanja in organizacijske spremembe.

 

 

Literatura

1.     World Health Organization. Cancer control knowledge into action. WHO guide for effective programs in palliative care: World Health Organization. 2007

 

2.     Nakazawa Y, Miyashita M, Morita T, Umeda M, Oyagi Y, Ogasawara T. The palliative care knowledge test: reliability and validity of an instrument to measure palliative care knowledge among health professionals. Palliative Medicine 2009; 23: 754-767.

 

3.     Nakazawa Y, Miyashita M, Morita T, Umeda M, Oyagi Y, Ogasawara T. The palliative care self-reported practises scale and the palliative care difficulties scale: reliability and validity of the two scales evaluating self-reported practises and difficulties experienced in palliative care by health professionals. Journal of palliative medicine 2010; 13: 427-437.